• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okóliš tudi okolíš -a m (ọ̑; í) 

  1. 1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
    1. a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš
    2. b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš
    3. c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš
  2. 2. redko okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta
  3. 3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
    ●     star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; redko v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek