• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okoníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. natakniti konico: z železom okoničiti palico // ošiliti, priostriti: okoničiti kol

okoníčen -a -o: okoničeni količki; okoničen z bakrom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek