1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili:okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in okorne // neroden, nepripraven:okoren plesalec; novi delavec je še okoren / z okorno roko je prijel za pero
2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza
a) dobro namenu:okorni čevlji; okoren voz; okorno pero
b) estetskemu videzu:velik, okoren človek / okorna hoja / podpisati se z okornimi črkami // slovnično, stilno neizoblikovan:okoren, včasih nerazumljiv jezik; okorni verzi / okorno izražanje
3. ki se s težavo giblje, premika:star človek je okoren / okorni prsti; okorne noge
okórno prisl.:okorno hoditi; okorno se obnašati; okorno se prikloniti