okoréti -ím dov. (ẹ́ íknjiž. 

  1. 1. otrpniti, odreveneti: prsti so mu od mraza okoreli
     
    med. postati zaradi organskih sprememb manj in počasneje gibljiv
  2. 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti: duševno okoreti / vsaka organizacijska oblika počasi okori

okorèl in okorél -éla -o: okorel organizacijski aparat; okoreli sklepi
 
publ. okorel zločinec nepoboljšljiv



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek