okóvje -a (ọ̑) 

  1. 1. kovinski deli, ki
    1. a) varujejo ali so za okras: kovček ima novo okovje; štedilnik z zarjavelim okovjem; čevlji z okovjem na robovih
    2. b) omogočajo določeno funkcijo: okovje oken; okovje za vrata / okovje kopalnice / pohištveno, stavbno okovje
       
      šport. smučarsko okovje na smuči pritrjeni kovinski deli stremen
  2. 2. več okovov, okovi: jetnik z okovjem na nogah / ekspr. dati narod v okovje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek