1. knjiž., navadno s prilastkom rob, obrobje:okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke // redko rob, konec:nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. redko nezoran, travnat del med njivami; meja:pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., redko krajevec, krajec:klobuk s širokimi okrajki // del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik:potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., redko obroba, obšitek:nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki ● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; redko zabiti odprtino z okrajki krajniki ♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
Dostopnost