okrepčáti -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je okrepčala in pogrela; okrepčati se s čajem, s klobaso / spravil ga je k zavesti in ga okrepčal nahranil
 
zastar. okrepčati telo okrepiti

okrepčáti se najesti in napiti se: okrepčati se po dolgi poti; okrepčati se v gostilni

okrepčán -a -o: okrepčana in spočita sta se odpravila dalje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek