okróg tudi okròg -óga (ọ̑; ȍ ọ́zastar. 

  1. 1. okrožje: to mesto je središče okroga / vojaški okrog
  2. 2. področje, območje: petelin je pregnal vsakega tekmeca iz svojega okroga / zanj ni lepšega dekleta v okrogu zemlje
    ● 
    zastar. stati v okrogu v krogu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek