• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okrtáčiti -im dov. (á ȃ) 

  1. 1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko
  2. 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost

okrtáčen -a -o: okrtačeno krzno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek