oksidácija -e ž (á) kem. oddajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju: oksidacija bakra, kovin; rjavenje zaradi oksidacije; oksidacija in redukcija
 
agr. oksidacija masti, vina; biol. oksidacija v celici postopno sproščanje kemične energije organskih molekul v celici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek