• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oktét -a m (ẹ̑) 

  1. 1. muz. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet // skladba za tak ansambel: zbirka oktetov
  2. 2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek