• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

okvíriti -im nedov. (ī ȋ) 

  1. 1. dajati, vstavljati v okvir: okviriti sliko, ogledalo
  2. 2. knjiž. obdajati, obkrožati: biti odmaknjen od resničnosti, ki okviri življenje
  3. 3. knjiž. omejevati, določati: razvoj narodne in politične zavesti okvirita dve pomembni letnici

okvírjen -a -o: dolgi okvirjeni oglasi v časopisu; okvirjena slika; časovno ostro okvirjena zgodovinska dogajanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek