olepšáva -e ž (ȃ) 

  1. 1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe
  2. 2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek