oluščíti in olúščiti -im dov. (ī ú) 

  1. 1. spraviti zrna iz luščine: oluščiti fižol // odstraniti luščino: oluščiti bučno seme
  2. 2. odstraniti zrna s storža: oluščiti koruzo
  3. 3. odstraniti v plasteh s površine: oluščiti blato s čevljev; s stene se je na več mestih oluščil omet odluščil

oluščíti se in olúščiti se navadno v zvezi s koža izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se je oluščila

olúščen -a -o: oluščen grah; hrbet ima ves oluščen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek