1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu:s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil // omadeževati dušo, vest // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti:omadeževati spomin na koga
2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist:kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal ● ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga