1. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi:glede tega omahuje; niti za trenutek ni omahovala; omahovati med lažjo in resnico; omahuje, ali naj odpošlje pismo
2. knjiž. omagovati, pešati:pod težo bremena ji roka omahuje / moči so nam omahovale, bili smo izčrpani / sovražniki že omahujejo postajajo manj napadalni
3. knjiž. počasi, s težavo hoditi:bataljon je omahoval proti taborišču ● knjiž. ponekod izgovor, poudarek omahuje se pojavlja v različnih oblikah, na različnih mestih; ekspr. korak mu omahuje hodi neodločno, negotovo
omahováje stil. omahujé:omahovaje je krenil proti kaznilniškemu zidu
omahujóč -a -e:omahujoč je stopila k oknu; omahujoči koraki
Dostopnost