• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

omedléti -ím [medinməd] dov., tudi omedlì (ẹ́ í) 

  1. 1. priti v stanje brez zavesti, zavedanja: omedleti od bolečine, strahu
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezda na nebu je omedlela in ugasnila
    ●     zastar. fotografije so že precej omedlele obledele

omedlèl in omedlél -éla -o: našli so jo omedlelo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek