omedlévati -am [medinmədnedov. (ẹ́) 

  1. 1. prihajati v stanje brez zavesti, zavedanja: od vročine so ljudje omedlevali
  2. 2. knjiž., redko izgubljati moč, slabeti: vojaki so vse bolj omedlevali; pren. njihovo navdušenje je začelo omedlevati
  3. 3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo; medleti: zarja že omedleva / ekspr. ulična svetilka omedleva slabo sveti
  4. 4. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: omedlevati po domačih krajih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek