omejênost -i ž (é) 

  1. 1. lastnost, značilnost omejenega:
    1. a) časovna omejenost pojava; pokrajinska omejenost upora / omejenost pooblastila
    2. b) očitati komu omejenost in duhovno ozkost / omejenost takega ravnanja je očitna / duševna, nazorska omejenost / v svoji omejenosti ni na to nikoli pomislil
  2. 2. redko kar je omejeno, neumno: zapisal je nekaj omejenosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek