omejítev -tve ž (ȋ) 

  1. 1. glagolnik od omejiti: omejitev parcele / sporazum o omejitvi oboroževanja / omejitev prostosti
     
    avt. znak za omejitev hitrosti
  2. 2. dejstvo, da je kaj omejeno: upoštevati omejitve; odpraviti omejitve vpisa na fakulteto / ublažiti trditev z nekaterimi omejitvami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek