ométati-am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 

  1. 1. nar. ometavati: ko je ometal hišo, se je ponesrečil
  2. 2. star. obmetavati: ometali so ga s kamni in blatom / nasprotnike je ometal z najgršimi psovkami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek