omilítev -tve ž (ȋ) glagolnik od omiliti: omilitev posledic nesreče
 
jur. izredna omilitev kazni po pravnomočni sodbi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek