omiljeváti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe // delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo // delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve
  2. 2. delati, da se kaj pojavlja
    1. a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve
    2. b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja
  3. 3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek