omlatíti in omlátiti -im dov., prvi pomen tudi omláčen (ī á)
1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja:omlatiti ajdo, ječmen, pšenico / pri sosedovih so že omlatili končali mlačev
2. star. natepsti, pretepsti:fantje so pošteno omlatili izzivalca ● ekspr. v trenutku je omlatil kos kruha pojedel; ekspr. pri nas si omlatil pojdi; nisi zaželen