omračeváti -újem nedov. (á ȗknjiž. 

  1. 1. delati nejasno, zmedeno: lažne trditve omračujejo resnico
     
    knjiž. um se ji omračuje postaja duševno bolna
  2. 2. redko delati mračno, temno: meglice so omračevale luno; pren. trpljenje mu je omračevalo zadnja leta življenja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek