• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

onakáziti -im tudi onakazíti -ím dov., onakázil (ā ȃ; ī í) zastar. iznakaziti: eksplozija mu je onakazila obraz

onakážen -a -o tudi onakažèn -êna -o: onakaženi prsti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek