• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

onečístiti -im dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da kaj ni čisto: odplake onečistijo vodo; onečistiti zrak; pren., knjiž. s svojim ravnanjem je onečistila hišo

onečíščen -a -o: onečiščen zrak; onečiščena rana



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek