1. postati nem:po hudi bolezni je onemel in oglušel
2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti:kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej
3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden:onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi
4. knjiž. utihniti:ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiho ♦ lingv. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi se ne izgovarja več
onemèl in onemél -éla -o:onemel je obstal pred očetom; onemele gore; onemele ptice
Dostopnost