• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

onemíti -ím dov., tudi onémi; onémil (ī í) knjiž. utišati: morda se mi bo kdaj posrečilo, da ga onemim
● knjiž., ekspr. to je ljudi vznemirilo in onemilo zelo presenetilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek