opájati -am nedov. (ā) 

  1. 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem
  2. 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost

opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine
 
knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje

opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek