• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opametováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala

opametováti se redko zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek