• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opečênec -nca m (é) 

  1. 1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev
  2. 2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek