1. zaradi utrujenosti, velikih naporov ne moči več (hitro) hoditi, se premikati:ranjenec je opešal in so ga morali nositi; opešati od lakote; v strmem klancu so konji opešali
2. postati slab, onemogel:ni še tako star, pa je že opešal; v zadnjem letu je opešal / ekspr.: rastlina v taki zemlji opeša; nekatere sorte krompirja so opešale so se izrodile
3. nav. ekspr. izgubiti popolnost svojih značilnosti:sluh, spomin, vid mu je opešal / telesne moči so ji opešale // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo:oči so mu opešale; med boleznijo mu je opešalo srce
4. ekspr. postati manj močen, intenziven:njena ljubezen je opešala
opéšan -a -o:opešan človek; duševno opešan; opešana živina
Dostopnost