1. dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:sedel je v kotu in opiral brado na kljuko palice; opirati komolce na mizo // delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpirati:ranjenca sta opirala dva borca; opiral ga je z levico / na strmini so morali opirati voz
2. imeti, uporabljati kaj za osnovo, izhodišče:svojo prošnjo opiram na naslednje; opirati trditev na že znana dejstva; opirati se na znanstvena spoznanja / sodba se opira na izpovedi prič
opírati se
1. držati se koga tako, da se ohrani pokončen položaj:vso pot se je opiral nanj // biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:stal je pri mizi in se z rokami opiral nanjo; opirati se na palico, ob palico
2. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim:zadnja stran hiše se opira na strmo pobočje
3. imeti, dobivati pomoč, podporo:tudi v nesreči se lahko opira nanj / opirati se na lastne sile, sposobnosti
opiráje:sedel je, žalostno opiraje glavo v dlan; pisati o stvari, opiraje se na dejstva; stopal je počasi, opiraje se na palico
opirajóč -a -e:stal je, opirajoč se na gorjačo; na poskuse opirajoče se raziskave