• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opléček -čka m (ẹ̑) nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: oblekla je vezen opleček
♦ obrt. del oblačila spredaj in zadaj ob ramenih, ukrojen posebej in (delno) prišit; sedelce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek