oplêsti oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é) 

  1. 1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami // narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov // okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi
  2. 2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko
  3. 3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico
  4. 4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih

opletèn -êna -o: opletena steklenica; z venci opletene lože



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek