opomínjati -am nedov. (í) 

  1. 1. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: mati je opominjala sina; opominjati učenca zaradi malomarnosti; opominjal ga je, ker je govoril nespodobno / ne laži, jo je opominjal // izražati željo, zahtevo, da kdo
    1. a) opusti kako negativno dejanje, ravnanje: zaman ga je opominjala, naj neha preklinjati
    2. b) izpolni opuščeno obveznost: večkrat ga je opominjal, naj mu vrne dolg
  2. 2. raba peša opozarjati: učitelj je opominjal učence na napake / opominjal ga je, da mu preti nevarnost
  3. 3. star. pripominjati, omenjati: najbrž ni treba opominjati, da je bilo takrat mesto čisto drugačno
  4. 4. zastar. spominjati: ne bom te več opominjala tega; rad se je opominjal tistih dni

opominjajóč -a -e: sam sebe opominjajoč; opominjajoče besede



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek