1. predmet, zlasti v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v pokončnem položaju:držati se opore; podpreti sadno drevje z oporami; lesena, žična opora; opora za jadro / vzgajati maline na oporah
2. kar omogoča, da kdo je, ostane v pokončnem položaju:izgubiti oporo / ogrodje daje telesu oporo // kar omogoča, da kaj lažje obstaja:taka prizadevanja so opora miru // kar komu kaj olajšuje, mu pomaga:to spoznanje mu je dajalo oporo; pri njem je zaman iskal oporo; biti brez moralne opore / mati je njegova glavna opora / sin ji je v veliko oporo
3. glagolnik od opirati:te naprave so potrebne zaradi opore zidov; postavljati kole za oporo ● kaj je opora za njegova izvajanja izhodišče ♦ alp. opora razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se oprime, opre; grad. opora poševni tram povezja; opornik; šport. opora položaj telesa, ko se njegova teža prenaša na roke ali tudi na noge; ležna opora pri kateri sloni iztegnjeno telo na dlaneh in stopalih; opora na iztegnjenih rokah