1. z dajalnikom z besedami izraziti nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:vedno mu kaj oporeče / nobeni njegovi misli ni mogel oporeči; oporeči trditvi
2. star. preklicati, zanikati:oporeči svojo trditev; ker ni imel prič, je lahko vse oporekel ● redko ne morete mi oporeči, da zanemarjam delo očitati; star. dane besede ne morem oporeči obljubo moram izpolniti; kar sem rekel, ne bom oporekel
Dostopnost