opotêči se -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é)majavo, negotovo
a) stopiti, prestopiti se:opotekel se je in se zgrudil; hodil je počasi in se večkrat opotekel; opotekel se je kot pijan; pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče ●ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udaril
b) s prislovnim določilom priti, oditi:opotekel se je iz sobe; v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo