• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opotekàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se opoteka: opotekav bolnik; pijan je in opotekav / opotekava hoja / ekspr. opotekavo govorjenje

opotekávo prisl.: opotekavo je odšla k vratom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek