1. v nekaterih državah nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih:opozicija proti programu stranke je prenehala; vladni predlog je naletel na opozicijo / stranka je v opoziciji nasprotuje politiki vladajoče stranke // publ. opozicijska stranka, opozicijske stranke:pripadati opoziciji; poslanci leve opozicije; voditelj opozicije / parlamentarna opozicija / leva opozicija v demokratski stranki skupina, krilo
2. knjiž. nasprotovanje, odpor:ko je spregovoril, je začutil med poslušalci tiho opozicijo / to je storil iz opozicije; biti v opoziciji nasprotovati
3. astr. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na nasprotni strani neba kot Sonce:konjunkcija in opozicija / Jupiter je v opoziciji s Soncem
4. lingv. razmerje med dvema istovrstnima jezikovnima prvinama, ki se v čem popolnoma razlikujeta:pomenska opozicija ♦ šah. položaj kraljev, stoječih si nasproti v isti smeri, med katerima je liho število polj