• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opravíčenost -i ž (ȋ) 

  1. 1. lastnost, značilnost opravičenega: opravičenost izostanka, zamude
  2. 2. publ. upravičenost: opravičenost boja, obstoja, opominov / opravičenost do dodatka pravica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek