a) pri kakem delu, opravilu:opravljati izpit, tečaj; vse opravlja sam / opravlja mizarska in vrtnarska dela; opravljati poljska dela
b) pri čem zahtevanem, pričakovanem:dobro opravlja svoje dolžnosti, naloge / revija uspešno opravlja svoje poslanstvo
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik:opravljati izvidniške polete; opravljamo prevoze po naročilu; opravljati nadzorstvo nadzorovati; publ. plačila se opravljajo v dolarjih plačuje se // opravljati pogrebni obred / maturo je opravljal v juniju maturiral je // natančno, strokovno opravljati delo / opravljati učiteljsko službo; opravljati službo oskrbnika biti oskrbnik // bila je zdravnica, a poklica ni opravljala / mišica opravlja delo / opravljati malo, veliko potrebo
3. imeti določen namen, določeno vlogo:to funkcijo opravlja investicijska banka / vse te naloge opravlja hrbtenica / informatorsko službo opravlja druga poslovalnica
4. star. oskrbovati, skrbeti za:opravljati čebele, živino / kdo ti bo opravljal vrt / opravljati komu dediščino
5. star. oblačiti:opravljati otroka; opravljati se za v mesto; zelo počasi se je opravljala / rad se je gosposko opravljal ● publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje; zastar. sinovi so mu opravljali sitnosti povzročali; star. vse, kar je opravljal, je opravljal z ihto delal, počel ♦ fiz. sila opravlja delo; rel. opravljati devetdnevnico; opravljati božjo službo
opravljajóč -a -e:delal je kot čuvaj deset let, natančno opravljajoč svojo službo
Dostopnost