• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opréka -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. nasprotje: odpraviti opreke; opreke med besedami in dejanji / priti v opreko z zakonom; to poročilo je v opreki s prejšnjo izjavo
  2. 2. zastar. ovira, zapreka: podrl, premagal je vse opreke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek