1. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa:oprostiti koga kake dolžnosti; oprostili so ga plačevanja davkov; oprostiti koga vojaške službe / oprostili so ga davkov
2. s sodbo odločiti, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen:sodišče ga je oprostilo ♦jur. oprostiti obtožbe s sodbo odločiti, da obtoženec ni storil kaznivega dejanja, da ni kazensko odgovoren ali da dejanje ni kaznivo
3. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga:oprostiti komu zamudo; vse mu je oprostila; ekspr. ni si mogel oprostiti, da je bil tako nepreviden / oprostiti komu žalitev odpustiti // kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava
4. v medmetni rabi izraža vljudnost
a) pri nagovoru:oprostite, da vas motim; oprostite, koliko je ura
b) pri ugovarjanju, zavrnitvi:on je to storil! Oprostite, to je nemogoče; oprosti, to pa že ne bo držalo // izraža opravičilo:oprosti, nisem mislila tako hudo; oprostite, da sem tako pozen // izraža začudenje, nejevoljo:oprostite, tega pa res ne razumem; oprosti, to je pa že preneumno
5. star. narediti prosto, svobodno:napadli so jetnišnico in oprostili jetnike; oprostiti talce / pogumno so se bojevali in oprostili celo predmestje osvobodili // rešiti, umakniti:oprostila je svojo dlan iz njegove; nestrpno se je oprostil njenega objema / oprostil se je strahu, zadrege
oprostíti se narediti, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje:oprostila se je, ker je morala za trenutek iz sobe / oprostil se ji je zaradi zamude
oproščèn -êna -o:trije so bili obsojeni, dva pa oproščena; vse mu je bilo oproščeno; biti oproščen davkov; bil je oproščen vojaške službe
Dostopnost