• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

óptik -a m (ọ́) 

  1. 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov: iti k optiku po očala
  2. 2. strokovnjak za optične priprave: pri izdelavi teleskopa je sodelovalo pet optikov
    ♦     fiz. strokovnjak za optiko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek