Tipkovnice
opustóšiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) povzročiti, da ni ničesar več v prvotni obliki: vojska je deželo popolnoma opustošila; potres je opustošil pokrajino / opustošiti gozdopustóšen -a -o: po viharju je ostal kraj zelo opustošen
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost