• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oránt -a m (ā á) um., v starokrščanski umetnosti moška postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: freska z motivom oranta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek