ordonánca -e ž (ȃ) 

  1. 1. v nekaterih državah služba ordonančnega oficirja: prevzel je ordonanco
  2. 2. star. odredba, odlok, ukaz: kraljeve ordonance



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek